Halucinacija … vse je v redu, tako kot je

May 15, 2026 | Ecommerce

vir: https://retailmediabreakfastclub.com/the-hallucination-is-that-everything-is-just-fine-as-it-is/

  • AI ne ogroža retail media predvsem prek transakcij, ampak tako, da premika fazo odkrivanja in odločanja iz trgovčevih strani v AI asistente.

  • Retail media služi z oglasi na homepage, category in search straneh, ne pa neposredno iz samega checkouta.

  • Po podatkih Critea je v začetku 2026 več kot 70% AI napotenih uporabnikov pristalo neposredno na produktnih straneh, kar zmanjšuje ključni onsite oglasni inventar.

  • Avtorica zato trdi, da višja angažiranost in konverzije iz AI prometa še ne pomenijo, da je model retail media varen.

  • Glavna teza članka je, da je prava “halucinacija” prepričanje, da se obstoječi retail media model ne bo moral bistveno spremeniti.

Bistvo članka

  • Avtorica Kiri Masters polemizira z Andrewom Lipsmanom, ki agentic commerce označuje kot pretirano napihnjeno zgodbo, ter prizna, da so bili nekateri viralni podatki o AI prometu in vplivu ChatGPT res slabo interpretirani.

  • Vendar njen glavni protiargument ni o deležu transakcij v prihodnosti, ampak o tem, kje se nakupna odločitev oblikuje že danes.

  • Po njenem retail media ne monetizira same transakcije, temveč oglasne prikaze na straneh, ki jih uporabnik obišče med raziskovanjem in odločanjem.

Premik uporabniške poti

  • Članek izpostavlja podatek iz Criteovega poročila, da je v začetku 2026 več kot 70% uporabnikov, ki pridejo z LLM-jev, pristalo neposredno na produktnih straneh, medtem ko je bilo sredi 2025 takih okoli 50%.

  • To pomeni, da uporabniki preskočijo domače strani, kategorije in druge ključne površine, kjer se običajno prodaja premium onsite oglasni inventar.

  • Adobejevi podatki, ki kažejo daljši čas na strani, več ogledov strani in višje konverzije pri AI prometu, po avtorici zato ne pomenijo nujno dobrih novic za retail media, ker je pomembno, katere strani uporabnik obišče.

Zakaj je AI drugačen

  • Avtorica zavrača ugovor, da je “upstream influence” obstajal vedno, saj meni, da AI ni le še en kanal za vpliv, temveč orodje, ki že pred klikom zoži izbor na konkreten SKU, trgovca, ceno in zalogo.

  • Po tej logiki AI ne širi lijaka, ampak ga stiska, ker se awareness, consideration in decision združijo v en sam pogovor.

  • Zato lahko transakcija še vedno poteka na retailer.com, medtem ko se vrednost onsite oglasnih površin zmanjšuje.

Generacija Z je navajena gledati oglase …

May 7, 2026 | Ecommerce

vir: https://www.jackgabe.com/post/ads-in-chatgpt-i-barely-noticed-them-a-gen-z-perspective

  • Bistvo: Članek trdi, da trenutni oglasi v ChatGPT za uporabnike generacije Z niso posebej moteči, predvsem zato, ker so postavljeni na dno odgovora in jih veliko ljudi komaj opazi.

Glavna teza

  • Avtor opisuje osebni pogled generacije Z na oglase v ChatGPT po začetku testiranja oglasov za prijavljene uporabnike paketov Free in Go februarja 2026.

  • Njegov osrednji argument je, da sama prisotnost oglasov ni največji problem; pomembnejše je, ali ostanejo ločeni od odgovora in ali so dejansko relevantni.

Kaj je preizkusil

  • Avtor je izvedel preprost test z dvema pozivoma: o najboljših čevljih za aktivnega študenta in o najboljših AI-certifikacijskih tečajih.

  • Pri prvem je dobil oglas za Urban Outfitters, pri drugem pa oglas za Coursero, pri čemer oba ocenjuje kot razmeroma dobro ciljana glede na vsebino vprašanja.

  • Kljub temu ugotavlja, da do klika verjetno pride predvsem takrat, ko sam odgovor ChatGPT ni dovolj dober ali popoln.

Pogled generacije Z

  • Članek poudarja, da je generacija Z navajena oglasov na platformah, kot so Instagram, Snapchat in TikTok, vendar to še ne pomeni, da jih sprejema z navdušenjem.

  • Avtor in njegovi prijatelji naj bi oglase v ChatGPT večinoma ignorirali, razen če bi bili res uporabni v nakupnem kontekstu.

  • Njegova ocena je, da študenti oglase pogosto spregledajo, ker je primarni fokus še vedno na odgovoru AI.

Kaj AI boti zares počnejo na vašem spletnem mestu

May 7, 2026 | SEO

Članek pojasnjuje, da so AI-boti že postali pomemben del spletnega crawl prometa, vendar je resnično razumevanje njihovega vpliva mogoče predvsem iz strežniških dnevnikov, ne iz simulacijskih orodij.

BISTVO

  • Avtor Aymeric Bouillat v članku trdi, da večina SEO-ekip ve, da AI-boti obiskujejo njihove strani, ne razume pa dobro, kaj tam dejansko počnejo in kako to vpliva na vidnost vsebine.

  • Osrednja teza je, da izraz “AI-boti” ni enotna kategorija, ker imajo različni agenti različne namene, med drugim učenje modelov, indeksiranje za AI-iskanje, sprotno pridobivanje podatkov po uporabniški zahtevi in bolj “agentsko” vedenje, podobno človeku.

  • Članek poudarja, da robots.txt ni zanesljiv mehanizem nadzora, ker del botov pravila ignorira, del pa je lahko blokiran že na ravni požarnega zidu oziroma WAF, zato te aktivnosti v običajnih strežniških dnevnikih sploh niso vidne.

  • Avtor meni, da so strežniški dnevniki in crawl podatki bistveno bolj uporabni kot spremljanje pripravljenih promptov v ChatGPT, Perplexity ali Gemini, saj pokažejo konkretno, kateri bot je obiskal katero stran, kako pogosto in s kakšnim odzivom.

  • Praktično priporočilo članka je, da morajo lastniki spletnih mest najprej vzpostaviti merjenje dejanskega AI-crawl vedenja, šele nato pa sprejemati odločitve o blokiranju, optimizaciji in strategiji vidnosti v AI-iskanju.

DEJSTVA

  • Članek je bil objavljen 28. aprila 2026 na Oncrawl blogu v rubriki AI, avtor pa je Aymeric Bouillat.

  • Po navedbi članka podatki Cloudflare Radar za obdobje marec 2025–marec 2026 kažejo, da Googlebot predstavlja 48% globalnega bot prometa, GPTBot 12%, ClaudeBot 9,2% in Bingbot 9,2%.

  • Avtor navaja primer e-trgovine, kjer v robots.txt ni bilo nobenih AI-omejitev, vendar je WAF dnevno blokiral približno 5.000 zahtev botov ChatGPT-User in OAI-SearchBot, kar je bilo nevidno v običajnih strežniških dnevnikih.

  • V enem opisanem primeru je ChatGPT-User po navedbah članka več kot 400-krat na minuto zahteval neobstoječi URL 404, kar je avtor označil kot šum, ki porablja strežniške vire.

  • Avtor ocenjuje, da promet iz LLM-jev pri spletnih mestih, ki jih spremlja, trenutno običajno predstavlja med 0,1% in 1% celotnega prometa, mediana pa je približno 0,4%.

POMEN ZA LASTNIKE STRANI

  • Članek loči med trening boti, kot sta GPTBot in ClaudeBot, ter iskalnimi boti, kot so OAI-SearchBot, Claude-SearchBot in PerplexityBot, zato blokiranje posameznega bota ni zgolj tehnična, ampak tudi poslovna odločitev.

  • Posebej pomembna je razlika med GPTBot in OAI-SearchBot, saj prvi po opisu služi zbiranju vsebine za učenje modelov, blokada drugega pa lahko po navedbah članka vpliva na prisotnost strani v rezultatih ChatGPT Search.

  • Avtor opozarja tudi na “fetch” bote, kot so ChatGPT-User, Claude-User in Perplexity-User, ki pridobivajo vsebino v realnem času na zahtevo uporabnika in pri katerih se robots.txt pravila po navedbi OpenAI ne uporabljajo nujno vedno.

  • Nova kategorija so “agentic bots”, ki se po članku vedejo bolj kot uporabniki, saj klikajo, drsijo, oddajajo obrazce in se premikajo po vmesnikih, kar pomeni dodatne izzive pri zaznavi in nadzoru.

  • Besedilo zato ne zagovarja preprostega odgovora “blokiraj vse”, ampak analitičen pristop: najprej ugotoviti, kateri boti obiskujejo spletno mesto, s kakšnim namenom in kakšen učinek ima to na poslovne cilje.

Lokacijska stran v času LLM

May 7, 2026 | GMB, SEO

Članek razloži, da učinkovita lokacijska stran ni le SEO-podstran, temveč večnamensko prodajno in informacijsko središče, ki mora hkrati zadovoljiti uporabnika, Google in sisteme generativne umetne inteligence.

VIR

BISTVO

  • Avtor pojasni, da večina lokacijskih strani ne deluje zato, ker so bodisi pretanke, z zgolj osnovnimi podatki, bodisi generične predloge z zamenjanim imenom mesta, kar prepoznata tako Google kot tudi sistemi, kot je ChatGPT.

  • Osrednja teza članka je, da mora dobra lokacijska stran opravljati pet nalog hkrati: rangirati v organskem iskanju, služiti kot ciljna stran za Google Business Profile, biti primerna za AI-citiranje, podpirati oglase in pretvarjati obiskovalce v povpraševanja.

  • Članek jasno loči med dvema tipoma strani, in sicer med fizičnimi lokacijskimi stranmi za dejanske poslovalnice ter servisnimi območnimi stranmi za kraje, kjer podjetje deluje brez fizične prisotnosti.

  • Avtor poudari, da uspeh ni odvisen predvsem od dolžine besedila, temveč od ujemanja z namenom iskanja, lokalne specifičnosti, primerne globine vsebine, pravilne strukturiranosti in jasnih signalov zaupanja.

  • V sklepnem delu članek priporoča, naj podjetje začne z eno najpomembnejšo stranjo, jo izpopolni do merljive uspešnosti ter šele nato sistem širi na več lokacij ali območij.

DEJSTVA

  • Članek je napisal Chris Shirlow, na strani Backlinko pa je označen kot posodobljen 26. aprila 2026.

  • Avtor navaja, da so se nekatere dobro zasnovane lokacijske strani uvrstile zelo hitro, včasih že v 48 urah, čeprav niso temeljile na kopičenju ključnih besed.

  • Vodnik je zasnovan tako, da naj bi bil uporaben za podjetja z 3 lokacijami ali s 300 lokacijami ter za podjetja s fizičnimi poslovalnicami ali zgolj servisnimi območji.

  • V lastnem preizkusu je avtor analiziral 30 poizvedb tipa “best [service] in [city]” prek Google AI Mode, ChatGPT in Perplexity ter evidentiral skupaj 725 citatov.

  • Po teh rezultatih je Google AI Mode največ citiral Yelp s 32% in Reddit s 30%, ChatGPT je 22% citatov namenil uredniškim seznamom “best of”, Perplexity pa je 73% časa citiral neposredno poslovne spletne strani, vključno z lokacijskimi stranmi.

CITATI

  • “One page, five jobs.”

  • “Mismatch = bounce.”

  • “Schema markup is table stakes.”

  • “Generic landing pages bleed money.”

  • “Start Small, Scale Smart”

POMEN ZA PRAKSO

  • Za fizično lokacijo članek priporoča elemente, kot so naslov, zemljevid, odpiralni čas, navodila za dostop, fotografije dejanske poslovalnice, informacije o osebju, lokalni FAQ in ocene obiskovalcev te točke.

  • Za servisno območje pa mora stran dokazati, da podjetje res pokriva določeno območje, razume lokalne težave, lahko navede konkretne projekte iz okolja ter odgovori na vprašanja o odzivnem času, pokritosti sosesk in posebnostih lokalnih predpisov ali pogojev.

  • Članek posebej opozori, da preprosto menjavanje imen mest ne ustvarja unikatne vrednosti, zato naj vsebina vključuje resnične lokalne okoliščine, kot so klima, arhitekturne značilnosti, promet, parkiranje, bližnje znamenitosti ali tipične težave strank na tem območju.

  • Pri večjih sistemih z več deset ali sto stranmi avtor priporoča centralne predloge, stroga pravila glede uredniških standardov, redne revizije podvojenih vsebin, jasne odgovornosti ekip in spremljanje datumov posodobitev ter uspešnosti posameznih URL-jev.

  • Najbolj uporabna operativna lekcija članka je, da je bolje imeti manj kakovostnih, lokalno prepričljivih strani kot veliko število tankih programatično ustvarjenih strani, ki škodijo celotni domeni.

Iskanje se premika od klasičnih odgovorov umetne inteligence k “agentnemu iskanju”,

May 7, 2026 | Ecommerce, SEO

Gre za članek, ki razloži, da se iskanje premika od klasičnih odgovorov umetne inteligence k “agentnemu iskanju”, kjer sistem sam raziskuje splet, primerja vire in lahko celo izvede dejanje v imenu uporabnika. Osrednje sporočilo je, da SEO ne bo več dovolj razumeti predvsem kot boj za uvrstitve, temveč kot pripravo blagovne znamke, vsebine in spletnega mesta za presojo, razumevanje in uporabo s strani AI-agentov.

Članek trdi, da bo v prihodnje zmagoval tisti, ki bo za AI-agente najbolj razumljiv, dosleden, preverljiv in tehnično dostopen.

VIR

BISTVO

  • Članek definira agentno iskanje kot obliko AI, ki ne le odgovori na vprašanje iz modela ali povzetka virov, ampak aktivno išče informacije, jih razdeli na podnaloge, preverja med več viri in lahko tudi izvede nalogo brez sprotnega človeškega usmerjanja.

  • Avtorica poudari, da pri takem načinu iskanja klasične SEO-predpostavke slabijo, ker AI ne črpa le iz najbolje uvrščenih strani, temveč iz raznolikega nabora virov, kot so uredniške vsebine, ocenjevalne platforme, forumi in strani podjetij.

  • Poseben poudarek je na globini vsebine, saj agenti lahko berejo dokumentacijo, baze znanja, FAQ-je, študije primerov in druge vsebine, ki jih človeški obiskovalec pogosto sploh ne odpre, vendar postanejo pomemben dokaz pri priporočilih.

  • Enako pomembna kot globina je širina potrditve, ker AI-agent ne preverja le, kaj podjetje pove o sebi, temveč tudi ali to potrjujejo ocene, skupnosti, tretji mediji in druge zunanje avtoritete.

  • Praktični zaključek članka je, da morajo podjetja že zdaj uskladiti sporočila čez vse kanale, pripraviti jasne “hub” strani, izboljšati dostopnost vsebine v HTML-ju, uvesti agentne protokole in redno spremljati svoj AI-odtis.

DEJSTVA

  • Članek je napisala Rosanna Campbell, na strani Backlinko, in je bil nazadnje posodobljen 20. aprila 2026.

  • Kot zgodnje primere agentnega iskanja članek navaja ChatGPT Deep Research, Gemini agentic mode in raziskovalne funkcije Perplexity, pri čemer kot smer razvoja omenja tudi nakupovanje v ChatGPT ter rezervacijo miz brez obiska spletne strani.

  • V primeru presoje trajnostnosti znamke Levi’s članek navaja, da je Perplexity odgovor gradil na 15 različnih virih in pri tem uporabil tudi več strani s samega spletnega mesta Levi’s, vključno s poročilom o trajnosti ter stranmi o vlaknih, človekovih pravicah in suženjstvu.

  • Med viri, ki jih agenti po članku tipično preverjajo, so lastna spletna stran, platforme za ocene, kot so G2, Capterra in Trustpilot, skupnostni signali z Reddita in forumov ter tretje uredniške primerjave in analize.

  • V operativnem delu članek našteje bote, ki jih je smiselno spremljati v dnevnikih strežnika, med njimi GPTBot, OAI-SearchBot, ClaudeBot, PerplexityBot in Google-Extended, ter priporoča spremljanje pogostosti obiskov, dostopanih strani in odzivov 200 oziroma napak 404.

CITATI

  • “AI search exists on a spectrum.” — to je izhodiščna teza članka, s katero avtorica nakaže, da agentno iskanje ni ločen pojav, temveč naslednja stopnja razvoja AI-iskanja.

  • “That’s agentic search.” — s tem kratkim stavkom avtorica opredeli trenutek, ko AI ne odgovarja več le informativno, ampak raziskuje in deluje namesto uporabnika.

  • “Rankings Matter Less Than Before for Overall Visibility” — ta formulacija povzema najpomembnejši SEO-premik v članku: pozicija v SERP ni več glavni filter vidnosti v AI-okolju.

  • “Your Content Depth Is Now a Competitive Advantage” — članek s tem poudari, da podrobna dokumentacija in bogata razlagalna vsebina postajata konkurenčna prednost, ker jih agenti dejansko preberejo.

  • “Your Site Needs to Be Usable By Agents, Not Just People” — to je verjetno najbolj uporabno praktično vodilo članka, saj preusmeri pozornost z vizualne uporabnosti na strojno berljivost, strukturiranost in izvršljivost informacij.

Amazon: Join the chat na straneh izdelkov uvaja zvočni AI-pogovor, s katerim želi skrajšati iskanje informacij in nakup približati pogovoru s prodajalcem.

Apr 29, 2026 | Amazon, Ecommerce

image

BISTVO

  • Amazon je predstavil novo funkcijo »Join the chat«, ki kupcu omogoča, da na strani izdelka postavlja vprašanja in prejme sprotno generirane zvočne odgovore.

  • Namen funkcije je prihraniti čas, saj uporabniku ni treba ročno pregledovati dolgih opisov, ocen in mnenj, temveč dobi strnjene odgovore o lastnostih izdelka in povratnih informacijah kupcev.

  • Sistem odgovarja v pogovornem slogu in je zasnovan tako, da nadaljuje prejšnji kontekst, zato naj ne bi ponavljal istih informacij in naj bi se bolj približal dejanskemu svetovanju v trgovini.

  • Funkcija je del širše izkušnje »Hear the highlights«, ki že ponuja kratke zvočne povzetke izdelkov v Amazon Shopping aplikaciji, vendar trenutno le za izbrane izdelke in v ZDA.

  • Članek novo funkcijo umešča v širši Amazonov AI-ekosistem za nakupovanje, kamor sodijo tudi Rufus, Interests in Help me decide, torej orodja za raziskovanje, odkrivanje in odločanje pri nakupu.

DEJSTVA

  • »Join the chat« deluje znotraj Amazon Shopping aplikacije, kjer uporabnik najprej odpre stran izdelka, nato pritisne gumb »Hear the highlights« pod sliko izdelka in od tam nadaljuje v pogovor.

  • Amazon navaja konkretne primere vprašanj, kot sta ali je kavni aparat primeren za začetnike in ali je pulover glede na ocene kupcev srbeč, kar pokaže, da želi sistem odgovarjati tudi na praktična, izkustvena vprašanja.

  • TechCrunch navaja, da je bila širša funkcija »Hear the highlights« začeta testno uvajati maja lani, zdaj pa je na voljo v ZDA in zajema milijone strani izdelkov, čeprav zvočni povzetki niso prisotni pri vseh artiklih.

  • Med imensko navedenimi Amazonovimi AI-orodji članek izpostavi Rufus kot generativnega pomočnika za raziskovanje in primerjavo izdelkov, Interests za sledenje novim artiklom po preferencah ter Help me decide za priporočanje na podlagi iskanj, brskanja in nakupne zgodovine.

CITATI

  • Amazon funkcijo opisuje kot izkušnjo z »AI-powered shopping experts«, kar pomeni, da želi ustvariti vtis strokovnega, a avtomatiziranega nakupovalnega svetovanja.

  • Jedro nove interakcije je gumb oziroma možnost »Join the chat«, ki kupca ne vodi le v poslušanje povzetka, ampak v nadaljnje usmerjanje pogovora z dodatnimi vprašanji.

  • V članku je poudarjena Amazonova razlaga: »Customers can ask questions and actually steer where the conversation goes,« s čimer podjetje izrecno predstavi uporabnika kot aktivnega sogovornika.

  • Nadalje Amazon pravi, da »Every question they ask influences what comes next,« kar kaže na večkoračni, kontekstualni način odgovarjanja namesto enkratnega statičnega povzetka.

  • Širša platforma, v katero je funkcija vpeta, se imenuje »Hear the highlights«, kar dobro povzema celoten produktni namen: uporabnik naj ključne informacije o izdelku predvsem posluša, ne bere.

image

Pomen za prakso

  • Za kupca je glavna novost ta, da se uporabniška pot na strani izdelka premakne iz pasivnega branja v aktivno spraševanje, zato Amazon poskuša zmanjšati trenje pri raziskovanju izdelkov in pospešiti odločitev za nakup.

  • Za prodajni kanal Amazon to pomeni še en korak k temu, da platforma sama interpretira opise, ocene in vedenjske podatke ter jih pretvori v personaliziran pogovor, kar lahko poveča angažiranost in verjetno tudi konverzijo.

  • Ključna omejitev, ki jo članek jasno nakaže, je razpoložljivost: funkcija trenutno živi v aplikaciji, v ZDA in le pri delu kataloga, zato še ne gre za univerzalno izkušnjo na vseh izdelkih in trgih.