Jul 17, 2026 | Varnost
Decoy Font je eksperimentalna pisava TTF, ki v istem znaku združi dve različni črki: navidezno besedilo za strojno branje in skrito besedilo, ki ga človek lažje prebere z razdalje. Namenjena je predvsem oteževanju površinskega branja besedila z modeli AI in OCR, ne pa zagotavljanju kriptografske zasebnosti.
VIR: https://www.mixfont.com/experiments/decoy-font
BISTVO:
Pisava uporablja načelo »hibridnih slik« oziroma različne prostorske frekvence: tanke, ostre konture tvorijo eno sporočilo, zamegljena masa ozadja pa drugo.
Od blizu je bolj vidno »vabljivo« oziroma lažno besedilo, z večje razdalje ali ob mežikanju pa se izriše skrito sporočilo.
Avtor navaja, da več multimodalnih jezikovnih modelov pri analizi slike prednostno prebere jasno obrisano, navidezno besedilo.
Na strani je interaktivni preizkus, v katerem uporabnik vnese skrito in vabljivo sporočilo, prilagodi povečavo ter izvozi nastalo sliko.
Na voljo je brezplačen prenos pisave TTF za osebne, komercialne in naročniške projekte; črkovne oblike izhajajo iz pisave DejaVu Sans Mono, pod pogoji povezane licence.
DEJSTVA:
Privzeti primer uporablja skrito besedilo »HAPPY HUMAN« in vabljivo besedilo »SORRY ROBOT«.
TTF je mogoče namestiti kot običajno pisavo in z njo zapisovati celotno besedilo, ne zgolj ustvarjati slik.
Projekt primerja svoj pristop s predhodnim eksperimentom Ghost Font, ki za zakrivanje sporočila uporablja gibanje oziroma animacijo.
Kot možne rabe stran omenja odvračanje spletnega strganja podatkov, preprosta zasebna sporočila in potencialne CAPTCHA-mehanizme.
Avtor izrecno opozarja, da pisava ni zanesljiva zaščita: naprednejši modeli ali agenti, ki prepoznajo tehniko, lahko poskusijo razvozlati obe plasti.
Apr 29, 2026 | LLM (AI), Varnost
Članek trdi, da prompt injection na spletu ni več laboratorijska posebnost, temveč nastajajoča operativna grožnja za AI-povzemanje, tehnični SEO in nadzor nad vsebino.
Prompt injection se po Googlovih ugotovitvah seli iz teorije v dejansko zlorabo, zato postaja vsaka AI-berljiva spletna vsebina nova napadalna površina.
VIR: https://www.searchengineworld.com/google-says-prompt-injection-moving-from-theory-into-real-abuse

BISTVO
-
Google po navedbah članka ugotavlja, da lastniki strani in drugi akterji že vstavljajo navodila v spletne strani, da bi vplivali na AI-sisteme, ki vsebino prebirajo, povzemajo ali uporabljajo pri avtomatiziranih dejanjih.
-
Ključna sprememba za SEO je, da vsebina ni več pomembna le za indeksiranje in razvrščanje, ampak tudi kot vhod za agente, povzemalnike in pomočnike, ki lahko takšna navodila napačno upoštevajo.
-
Članek razlikuje med neposrednim jailbreakom in posrednim prompt injection napadom, kjer napadalec ne nagovarja uporabnika, temveč sistem za zajem, pridobivanje ali povzemanje vsebine.
-
Posebej zaskrbljujoča je po avtorjevem mnenju SEO-kategorija zlorab, kjer spletna mesta poskušajo AI orodju sugerirati, naj priporoča določeno podjetje, zamolči konkurenco ali vključi vnaprej določene fraze.
-
Glavno operativno sporočilo članka je, da morajo tehnični SEO strokovnjaki nadzirati ne le vidno besedilo, temveč tudi renderirani DOM, skrite odseke, UGC, ocene, feede in vbrizgano vsebino tretjih strani.
DEJSTVA
-
Google je po navedbah članka analiziral vzorce posrednega prompt injection napada v javno dostopni spletni vsebini in kot prvi obsežen vir uporabil Common Crawl, ker ta vsebuje mesečne posnetke milijard spletnih strani.
-
V raziskavi so zaznali več kategorij prompt injection poskusov, med njimi potegavščine, “helpful guidance”, SEO-manipulacijo, odvračanje agentov, iznos podatkov in destruktivne ukaze.
-
Avtor izrecno navede pet področij, ki jih morajo ekipe pregledovati bolj strogo: renderirano vsebino, moderacijo UGC in ocen, programatsko ustvarjene strani, taktike za AI vidnost ter analizo dnevnikov in bot prometa.
-
Članek navaja 32-odstotno relativno povečanje zaznav v zlonamerni kategoriji med novembrom 2025 in februarjem 2026, kar predstavlja najpomembnejši številčni signal rasti tveganja.
-
Besedilo izpostavi več tipičnih nosilcev tveganja: partner feede, opise izdelkov, imenike, marketplace vsebino, affiliate podatke, postrgane vire tretjih strani in vse sisteme z velikim obsegom uporabniško ustvarjene vsebine.
CITATI
-
“AI-facing content is now an attack surface.” — bistvo članka je, da je vsaka vsebina, ki jo AI bere, hkrati potencialen vektor vplivanja ali zlorabe.
-
“The SEO Category Is the Red Flag” — avtor s tem poudari, da prompt injection ni le varnostna tema, ampak že neposredno zadeva tudi manipulacijo AI-vidnosti in priporočil.
-
“That is not optimization. It is adversarial content.” — članek jasno loči med legitimno optimizacijo vsebine in namernim vnašanjem ukazov za zavajanje jezikovnih modelov ali agentov.
-
“The threat is still early, but growing” — sporočilo ni, da je problem že popolnoma industrializiran, temveč da je razvojna smer dovolj jasna za takojšnje ukrepanje.
-
“The old rule was ‘view source.’ The new rule is ‘view source, render DOM, inspect injected content, and assume an AI agent may read all of it.’” — to je najbolj uporabno praktično pravilo v članku za tehnični pregled sodobnih spletnih strani.
Apr 29, 2026 | Varnost
Ta članek opozarja, da so AI-ustvarjeni glasovni klici postali praktično, poceni in verodostojno orodje za poslovne prevare, zato morajo podjetja okrepiti usposabljanje, preverjanje zahtevkov in zaščitne postopkVIR
BISTVO
-
Članek trdi, da je generativna umetna inteligenca močno poenostavila izdelavo zavajajočih zvočnih posnetkov, zato poslušanje glasu po telefonu samo po sebi ni več zanesljiv dokaz identitete.
-
Glavna poslovna nevarnost niso le splošne prevare, temveč predvsem finančne goljufije, preusmeritve nakazil, obvodi preverjanja identitete in zlorabe računov vodilnih oseb.
-
Opisan tipičen napad temelji na kratkem javno dostopnem zvočnem vzorcu tarče, izbiri primerne žrtve v podjetju in nato klicu z lažno, AI-klonirano identiteto.
-
Avtor poudari, da so tovrstni klici prepričljivejši zaradi socialnega inženiringa, saj napadalci ustvarjajo občutek nujnosti, zaupnosti in avtoritete, posebej ko se predstavljajo kot direktor ali dobavitelj.
-
Osrednje priporočilo članka je tridelni obrambni pristop: ljudje, procesi in tehnologija, pri čemer noben posamezen ukrep sam ne zadostuje.
DEJSTVA
-
Besedilo navaja oceno britanske vlade, da je bilo v preteklem letu deljenih do osem milijonov sintetičnih posnetkov, medtem ko jih je bilo leta 2023 približno 500.000.
-
Za izvedbo napada naj bi po članku zadostoval že zelo kratek zvočni vzorec osebe, pogosto pridobljen iz družbenih omrežij, intervjujev, javnih nastopov ali konferenčnih klicev.
-
Med posebej izpostavljenimi cilji so finančne ekipe, IT-podpora in drugi zaposleni, ki lahko odobrijo nakazilo, resetirajo geslo ali spremenijo podatke za večfaktorsko prijavo.
-
Kot opozorilni primer članek navaja primer iz leta 2020, ko je bil zaposleni v podjetju v ZAE zaveden v domnevni zahtevek direktorja za prenos 35 milijonov dolarjev v okviru M&A posla.
CITATI
-
“Can you believe your ears? Increasingly, the answer is no.” je osrednja misel članka, s katero avtor pove, da človeški sluh ni več dovolj zanesljiv filter za preverjanje pristnosti klicatelja.
-
“A few seconds of footage should be enough.” poudari, kako malo izvornega materiala napadalec potrebuje za izdelavo verjetnega glasovnega klona.
-
“Hearing is believing” je uporabljeno nekoliko ironično, saj članek razlaga, da prav telefonski kanal pogosto skrije manjše napake sintetičnega glasu.
-
“Time to fight back” uvede praktični del članka, kjer avtor preide iz opisa grožnje na konkretne organizacijske obrambne ukrepe.
-
“A three-pronged approach based around people, process and technology” je sklepno priporočilo članka in povzema predlagan model zaščite podjetja pred glasovnimi deepfake prevarami.
Apr 29, 2026 | Varnost
Gre za članek o tem, kaj pomeni, če se vaši osebni podatki pojavijo na dark webu, kako so tja verjetno prišli in katere nujne korake morate narediti za zmanjšanje škode.
Osrednje sporočilo je praktično: najprej zavarujte račune, kartice in naprave, nato pa dolgoročno zmanjšajte količino izpostavljenih osebnih podatkov.
-
Članek pojasni, da dark web ni zgolj prostor kriminala, vendar je zaradi anonimnosti tudi pomembno tržišče za prodajo ukradenih osebnih, prijavnih in finančnih podatkov.
-
Avtor navaja več glavnih poti uhajanja podatkov: velike podatkovne kršitve, infostealer zlonamerno programsko opremo, phishing, naključna razkritja zaradi napačnih nastavitev ter napade na dobavno verigo.
-
Posebej poudari, da napadalce najbolj zanimajo prijavni podatki, podatki o plačilnih sredstvih, osebno določljivi podatki ter sejni piškotki oziroma žetoni, ker omogočajo prevzem računov, krajo denarja in identitetne zlorabe.
-
Prvi odziv po zaznavi izpostavljenosti mora vključevati menjavo gesel, vklop večfaktorske avtentikacije, odjavo iz vseh naprav, stik z banko, zamrznitev kredita, pregled naprav za infostealerje ter prijavo incidenta pristojnim organom.
-
Dolgoročna zaščita po članku temelji na zmanjševanju digitalne izpostavljenosti, uporabi varnostne programske opreme, previdnosti pri povezavah in priponkah, omejevanju deljenja podatkov ter uporabi storitev za spremljanje kršitev in uhajanja identitete.
-
Besedilo navaja, da je bilo v ZDA v prvi polovici leta 2025 zabeleženih 1.732 incidentov kršitev podatkov, ki so povzročili več kot 165,7 milijona obvestil o kršitvah.
-
Kot primer širšega vpliva napadov na dobavno verigo članek omeni izkoriščanje ranljivosti v programski opremi MOVEit leta 2023, pri čemer naj bi bilo prizadetih več tisoč organizacij in več kot 90 milijonov končnih strank.
-
Sklicujoč se na poročilo ITRC članek navaja, da je 20% ameriških žrtev goljufij v enem letu prijavilo izgube nad 100.000 USD, več kot 10% pa najmanj 1 milijon USD.
Apr 21, 2026 | Varnost
Splošno prepričanje, da moramo simetrične ključe podvojiti (npr. preiti z AES-128 na AES-256) zaradi kvantne grožnje, ni tehnično utemeljeno. Prava nujnost post-kvantnega prehoda zadeva izključno asimetrično kriptografijo (RSA, ECDH, digitalni podpisi), ki je ranljiva na Shorjev algoritem. Vsa prizadevanja naj se osredotočijo tja, medtem ko simetrični podsistemi ostanejo nespremenjeni.
VIR: https://words.filippo.io/128-bits/
BISTVO
-
AES-128, SHA-256 in drugi simetrični algoritmi so varni pred kvantnimi računalniki in ne zahtevajo sprememb v okviru post-kvantnega prehoda
-
Groverjev algoritem sicer teoretično ponuja kvadratno pohitritev za iskanje ključev, a ga je nemogoče učinkovito paralelizirati, kar izničuje praktično prednost
-
Za napad na AES-128 z Groverjevim algoritmom bi potrebovali 140 bilijonov kvantnih vezij s 724 logičnimi kubiti, ki bi delovali vzporedno 10 let
-
Napad z Groverjevim algoritmom na AES-128 je 2⁷⁸˙⁵-krat dražji kot napad z Shorjevim algoritmom na 256-bitne eliptične krivulje
-
Nepotrebno podvajanje dolžin ključev odvrača sredstva od dejansko nujnih post-kvantnih posodobitev asimetričnih algoritmov (RSA, ECDH, ECDSA)
DEJSTVA
-
Groverjev algoritem zahteva zaporedno (serializirano) izvajanje — paralelizacija napada razredči kvadratno pohitritev in poveča skupni strošek
-
Optimizirano kvantno vezje za AES-128 (Liao in Luo, 2025) ima globino 2³² T-vrat in širino 724 logičnih kubitov
-
NIST je AES-128 opredelil kot referenčni algoritem za Kategorijo 1 post-kvantne varnosti — to je uradno merilo za vse PQC primitive
-
NIST IR 8547 prepoveduje vse kvantno ranljive algoritme od leta 2035, a eksplicitno dovoljuje vse velikosti AES ključev
-
BSI (Nemška zvezna agencija za informacijsko varnost) prav tako priporoča AES-128, AES-192 in AES-256 za nove kriptografske sisteme
CITATI
-
“AES-128 is safe against quantum computers. SHA-256 is safe against quantum computers. No symmetric key sizes have to change as part of the post-quantum transition.” — Filippo Valsorda
-
“It is quite likely that Grover’s algorithm will provide little or no advantage in attacking AES, and AES 128 will remain secure for decades to come.” — NIST FAQ
-
“Breaking AES-128 with Grover is 430,000,000,000,000,000,000,000 times more expensive than breaking 256-bit elliptic curves with Shor’s.” — Filippo Valsorda
-
“Conflating necessary and unnecessary changes will cause needless churn and take resources away from the urgent updates.” — Filippo Valsorda
-
“A surface-code based Grover search on AES-128 will never succeed.” — Samuel Jaques, Univerza Waterloo (2024)