GLM 5.2 kot skoraj enako natančen kot človeški knjigovodja za manj kot 1% stroškov priprave četrtletnega obračuna DDV (za UK SME)

VIR: https://toot-books.pages.dev/blog/glm-5-2-vat-benchmark

BISTVO:

Model GLM 5.2 je na realnem naboru podatkov ene britanske male družbe pripravil četrtletni obračun DDV z odstopanjem le 0,07 GBP v primerjavi s človeško pripravljenim obračunom.

Test je vključeval celoten kvartal (59 transakcij) z uporabo dejanskega računovodskega sistema, CLI orodja in dostopa do interneta, pri čemer je bil model strogo ločen od referenčnih (ground truth) podatkov.

Rezultati kažejo, da je GLM 5.2 dosledno pravilno klasificiral transakcije, pravilno pripenjal račune in reševal kompleksne primere, pri čemer so bile napake pretežno konceptualne in ne finančno pomembne.

Najresnejša napaka je bila napačna knjižba osnovnega kapitala (founder shares), medtem ko so druge napake v večini primerov povezane z zamenjavo kategorij »zero‑rated« in »tax‑exempt« ter obravnavo razdeljenih (split) transakcij.

Avtorji sklepajo, da je knjigovodstvo za mala podjetja v veliki meri rešen problem ter da je naslednji korak gradnja ustrezne nadgradnje (scaffolding), ki take modele varno in učinkovito integrira v procese UK startupov in SME.

DEJSTVA:

Test je zajemal 59 transakcij v prvem četrtletju 2026 (januar, februar, marec) podjetja Vineyard Finance, s skupno 354 kontrolnimi točkami (59 × 6 kriterijev).

Model je v 68 minutah uporabil 5,73 milijona vhodnih žetonov in 193.483 izhodnih žetonov, s stroškom približno 2,73 USD za celoten kvartal.

Po mesecih je model naredil 112 klicev (turns) in 137 klicev orodij (tool calls), pri čemer je največji enkraten poziv izkoristil približno 13,3% od 1.048.576-žeton kontekstnega okna.

Skupno je bilo 20 neuspešno opravljenih kontrolnih kriterijev na 18 transakcijah, od tega ena ocenjena kot resna napaka (obravnava »founder shares« kot »Capital Account«).

Človeški računovodski servis za tipičen kvartalni obračun DDV za UK SME stane približno 750–2.100 GBP, kar pomeni, da je strošek modela pod 1% človeškega stroška.

OpenAI z GPT-Live : glasovni asistent

vir:  https://openai.com/sl-SI/index/introducing-gpt-live/

BISTVO:

OpenAI je predstavil GPT-Live, novo generacijo glasovnih modelov, ki želi pogovor z AI približati naravnemu človeškemu dialogu.

Ključna novost je arhitektura »full‑duplex«, ki omogoča hkratno poslušanje in govorjenje ter s tem nižjo latenco in bolj tekočo interakcijo.

GPT-Live zmanjšuje trenje pri uporabi AI v vsakodnevnih rutinah, ker odpravlja izključno besedilni vmesnik in omogoča bolj spontano glasovno rabo.

Problem: bolj človeški glas povečuje verjetnost, da uporabniki modelu verjamejo, kljub temu da ostajajo prisotne halucinacije in klasične omejitve LLM.

Oxfordova študija kaže, da pomemben delež ljudi uporablja chatbote kot čustvene zaupne partnerje, kar odpira vprašanja tveganj, zasebnosti in odvisnosti.

DEJSTVA:

OpenAI je v sredo lansiral GPT-Live-1 za uporabnike paketov Go, Plus in Pro ter GPT-Live-1 Mini kot privzeto različico za brezplačne uporabnike.

Oxford Internet Institute je anketiral 2.000 odraslih prebivalcev Združenega kraljestva glede uporabe velikih jezikovnih modelov.

31% rednih uporabnikov LLM poroča, da modele uporablja za čustveno podporo, vključno z razmišljanjem o problemih in sprejemanjem odločitev.

38% rednih uporabnikov LLM se obrača na te modele po nasvet glede osebnih odnosov, dve tretjini pa po informacije o zdravstvenih vprašanjih.

Primerjave zmogljivosti in uporabe vseh LLM modelov (AI Leaderbord)

Artificial Analysis – LLM leaderboard

vir: https://artificialanalysis.ai/leaderboards/models

Gre za lestvico več kot 100 modelov umetne inteligence, kjer so modeli primerjani po inteligenci, ceni, hitrosti izhoda, latenci in velikosti kontekstnega okna.

Stran je namenjena hitremu pregledu najboljših modelov in njihovih praktičnih metrik v živo, z rednim osveževanjem podatkov. Artificial Analysis meri predvsem zmogljivost modelov na primerjalni lestvici.

Arena.ai – Code Arena / WebDev

vir: https://arena.ai/leaderboard/code/webdev

Gre za lestvico modelov za spletni razvoj, predvsem za front-end in agentne coding naloge, ki zahtevajo večkorakno razmišljanje in uporabo orodij.

Stran prikazuje rangiranje modelov po glasovih uporabnikov, skupaj s podatki o številu glasov, razponu uvrstitve, ceni in drugih metrikah. Arena WebDev meri uporabniško preference pri kodiranju za spletni razvoj.

OpenRouter – Rankings / market share

https://openrouter.ai/rankings#market-share

Gre za stran z lestvicami uporabe modelov na OpenRouterju, kjer so podatki prikazani na podlagi dejanske uporabe in deleža porabe uporabnikov.

Oddelek “market share” prikazuje, kako se po tržnem deležu oziroma uporabi razporejajo modeli in ponudniki, ne le kako so ocenjeni v benchmarkih.

GPT-5.6 Sol, Terra in Luna

OpenAI je 26. junija izdal GPT-5.6 Sol, Terra in Luna v omejeni predogledni različici za približno 20 partnerjev, ki jih je posamično odobrila ameriška vlada.

Sol je njihov paradni model.

Terra je enakovredna modelu GPT-5.5, a stane polovico cene.

Luna je cenovno ugodnejša različica.

Predogled sledi neposredni zahtevi Trumpove administracije, da se izdaja razporedi v skladu z prostovoljnim okvirom pregleda pred izdajo iz izvršilnega odloka o umetni inteligenci z dne 2. junija.

Širša dostopnost za ChatGPT, Codex in API je načrtovana v prihodnjih tednih, čeprav še ni določen konkreten datum.

  • Cena za Sol znaša 5 $ za vnos / 30 $ za izhod na milijon tokenov, za Terra 2,50 $/15 $, za Luna pa 1 $/6 $
  • Sol Ultra je na Terminal-Bench 2.1 dosegel 91,9 %, kar je več od 88,0 % modela Mythos 5 in 83,4 % modela GPT-5.5
  • Sol na ExploitBench dosega enake rezultate kot Mythos Preview, pri čemer porabi približno tretjino izhodnih tokenov
  • Nov način »maksimalnega razumskega napora« in način »ultra«, ki naloge prenese na podagente
  • Partnerstvo s Cerebrasom si za Sol od julija naprej zastavlja cilj 750 tokenov na sekundo
  • Na voljo je tudi prek Amazon Bedrock, kar ga naredi za prvi model GPT-5.6 na konkurenčnem oblaku

Zanimiv je sam mehanizem izdaje.

Pred tremi tedni je Washington prisilil podjetje Anthropic, da čez noč ustavi delovanje Fable 5 in Mythos 5. Brez zaslišanja, brez pritožbe, brez časovnega okvira. Anthropic se je podredil in to označil za nesorazmerno.

OpenAI je to opazoval in prišel do nasprotnega sklepa: Prijavi se prostovoljno, preden te k temu prisilijo.

Tako je bil GPT-5.6 Sol lansiran s seznamom gostov. Dvajset organizacij, katerih imena je odobrila Bela hiša. Ni šlo za beta različico.

“Umetna inteligenca bo propadla” … čeprav je (najverjetneje) sploh še nimamo … trenutno imamo le velike jezikovne modele in brute-force ugibanje …

Pa se sprehodimo po zgodovoni ….

2008 »Iskreno rečeno, me ta navdušenost, ki jo vsi čutijo do Netflixa, zelo bega.« — Jim Keyes, izvršni direktor podjetja Blockbuster, o pretočnem predvajanju.

Do leta 2024 je Netflix presegel 300 milijonov naročnikov. Blockbusterju je ostala le še ena trgovina.

2008 »To je popoln nesmisel. To je noro. Kdaj se bo ta neumnost končala?« — Larry Ellison, izvršni direktor podjetja Oracle, o računalništvu v oblaku.

Oblak je postal trg, vreden približno 700 milijard dolarjev letno. Oracle ga zdaj prodaja, pri čemer letno ustvari približno 34 milijard dolarjev prihodkov iz računalništva v oblaku.

2007 »Ni nobene možnosti, da bi iPhone pridobil kakršen koli pomemben tržni delež. Nobene možnosti.« — Steve Ballmer, izvršni direktor Microsofta, o iPhonu.

Apple je prodal več kot 2,3 milijarde iPhonov. Najdonosnejši izdelek v zgodovini.

2001 »Linux je rak.« — Steve Ballmer, izvršni direktor Microsofta, o odprtokodni programski opremi.

Do leta 2015 je Linux poganjal celoten internet, vsak superračunalnik in vsak telefon z operacijskim sistemom Android. Tudi sam Microsoft se je pridružil Linux Foundation.

1998 — »Do leta 2005 ali tako bo postalo jasno, da vpliv interneta na gospodarstvo ni bil večji od vpliva faksa.« — Paul Krugman, ekonomist in nobelovec, o internetu.

Danes je na internetu približno 5,5 milijarde ljudi.

1995 — »Internet bo kmalu doživel spektakularno eksplozijo, podobno supernovi, leta 1996 pa se bo katastrofalno sesul.« — Robert Metcalfe, izumitelj omrežja Ethernet, o internetu.

Ni ravno tako.

1995 — »Kako to, da moje lokalno nakupovalno središče v enem popoldnevu ustvari več prometa kot celoten internet v enem mesecu?« — Clifford Stoll, Newsweek, o e-trgovini.

Spletna maloprodaja v ZDA je presegla 1 bilijon dolarjev na leto. Ni vsako nakupovalno središče preživelo, na dobro ali slabo.

1982 — »Videorekorder je za ameriškega filmskega producenta to, kar je bostonski davitelj za žensko, ki je sama doma.« — Jack Valenti, vodja MPAA, o domačem videu.

V nekaj letih je domači video Hollywoodu prinesel več zaslužka kot kinematografska blagajna.

1981 — »640K bi moralo zadostovati vsakomur.« — pripisano Billu Gatesu, o računalniškem pomnilniku.

Telefon v vašem žepu ima deset tisočkrat več prostora.

1977 — »Ni razloga, da bi kateri koli posameznik imel računalnik doma.« — Ken Olsen, ustanovitelj podjetja Digital Equipment Corporation, o osebnem računalniku.

Danes je v uporabi približno 2 milijardi osebnih računalnikov. Podjetja DEC ni več.

1962 — »Kitarske skupine so na poti v pozabo, gospod Epstein.« — Dick Rowe, Decca Records, o skupini The Beatles.

Postali so najbolje prodajana skupina v zgodovini, s prodajo več kot 600 milijonov plošč.

1959 — Kopirni stroj Xerox »nima prihodnosti na trgu pisarniškega kopiranja.« — Arthur D. Little, poročilo za IBM, o fotokopiranju.

Xerox 914 je postal eden najbolje prodajanih industrijskih izdelkov vseh časov. Je tudi glagol, kot »googlati nekaj«.

1955 — »Do junija bo že izginil.« — Variety, o rock ’n’ rollu.

Ta je naslednjih pol stoletja vladal popularni glasbi.

1948 — »Televizija ne bo trajala. To je le trenutna muha.« — Mary Somerville, pionirka radiodifuzije pri BBC, o televiziji.

Do leta 1960 jo je imelo devet od desetih ameriških gospodinjstev.

1946 — »Ljudje se bodo kmalu naveličali vsak večer strmeti v leseno škatlo.« — Darryl Zanuck, direktor 20th Century Fox, o televiziji.

Postala je prevladujoče medijsko sredstvo celotnega 20. stoletja.

1943 — »Mislim, da obstaja svetovni trg morda za pet računalnikov.« — Thomas Watson, predsednik IBM-a, o računalnikih.

Danes jih je na milijarde, poleg tega pa še nekaj bilijonov čipov, ki poganjajo vse ostalo.

1941 — Penicilin »se z nobenega drugega vidika ni zdel potencialno uporaben.« — The British Medical Journal, o antibiotikih.

Penicilin je od takrat rešil po ocenah 200 milijonov življenj.

1933 — »Kdor pričakuje vir energije iz pretvorbe teh atomov, govori neumnosti.« — Ernest Rutherford, nobelovec, o jedrski energiji.

Danes zagotavlja približno 10 % svetovne električne energije.

1925 — »Kdo za vraga si želi poslušati govoreče igralce?« — Harry Warner, Warner Bros., o zvočnih filmih.

Nemi film je do leta 1930 dejansko izumrl.

1921 — »Brezžična glasbena skrinjica nima nobene predvidljive komercialne vrednosti. Kdo bi plačal za sporočilo, poslanim nikomur posebej?« — sodelavci Davida Sarnoffa, o radiu.

Do leta 1935 je imelo radio šest od desetih ameriških gospodinjstev.

1920Robert Goddard »zdi se, da mu manjka le znanje, ki ga vsak dan nalivajo v srednjih šolah.« — The New York Times, o raketah.

Leta 1969, ko je Apollo 11 poletel na Luno, je Times objavil popravek.

1916 — »Misel, da bo konjenico nadomestila ta železna vozila, je absurdna. To je skoraj izdaja.« — pomočnik feldmaršala Haiga, o tankih.

Oklepne divizije so odločile naslednjo svetovno vojno.

1911 — »Letala so zanimive igrače, a nimajo nobene vojaške vrednosti.« — maršal Ferdinand Foch, o vojaških letalih.

Tudi v drugi svetovni vojni je odločala zračna moč. Foch pa je poveljeval strani, ki bi brez nje skoraj izgubila. Drago je, če se motiš.

1903 — Razvoj letečega stroja bi lahko trajal »od milijona do deset milijonov let«. — The New York Times, o letalu.

Brata Wright sta poletela 69 dni kasneje.

1903 — »Konj bo ostal, avtomobil pa je le novost — muha.« — Predsednik Michigan Savings Bank, o avtomobilu.

Do leta 1929 je večina ameriških družin imela avtomobil. Danes jih po svetu vozi približno 1,5 milijarde.

1901 — »Moja domišljija si ne more predstavljati, da bi kakršna koli podmornica počela kaj drugega kot da bi zadušila svojo posadko in se premetavala po morju.« — H. G. Wells, o podmornici.

Podmornice so v 15 letih postale odločilno orožje v obeh svetovnih vojnah.

1899 — »Vse, kar se da izumiti, je že bilo izumljeno.« — pripisano ameriškemu patentnemu uradu, o izumih samih.

V 20. stoletju je bilo izumljeno več kot v vsej prejšnji človeški zgodovini skupaj.

1898 — »Cepljenje je zmota; njegovo kazensko uveljavljanje je zločin.« — Alfred Russel Wallace, o cepivih.

Kuga – najsmrtonosnejša bolezen človeštva – je bila leta 1980 razglašena za izkoreninjeno.

1897 – »Radio nima prihodnosti.« – lord Kelvin, predsednik Kraljeve družbe, o radiu.

V 40 letih je bil v skoraj vsakem domu na Zemlji.

1896 – »Rentgenski žarki se bodo izkazali za prevaro.« – lord Kelvin, o rentgenskih žarkih.

Že v nekaj mesecih so v bolnišnicah reševali življenja.

1895 — »Letalni aparati, težji od zraka, so nemogoči.« — Lord Kelvin, o letenju.

Danes leti približno 4 milijarde ljudi na leto.

1886 — »Tako gotovo kot smrt bo Westinghouse v šestih mesecih ubil stranko.« — Thomas Edison, o izmeničnem toku.

Do 90. let 19. stoletja je izmenični tok postal električni standard na celotnem planetu.

80. leta 19. stoletja — »Fonograf nima nobene komercialne vrednosti.« — Thomas Edison, o posneti glasbi.

Posneta glasba je danes industrija, vredna več milijard dolarjev. Edison jo je kasneje imenoval za svoj najljubši izum.

1880 — Edisonova električna luč je »očitna neuspešnica. « — Henry Morton, predsednik Stevensovega tehnološkega inštituta, o žarnici.

V 50 letih je osvetlila skoraj vsak dom v razvitem svetu.

1878 — »Američani potrebujejo telefon, mi pa ne. Imamo namreč dovolj kurirjev.« — Sir William Preece, britanska pošta, o telefonu.

Danes je število telefonskih priključkov večje od števila prebivalcev na Zemlji.

1878 — »Ko se bo pariška razstava končala, se bo z njo končala tudi električna svetloba in o njej ne bomo več slišali.« — Sir Erasmus Wilson iz Oxforda, o električni svetlobi.

Do leta 1940 je bila v ameriških mestih skoraj povsod prisotna.

1876 — »Ta ‚telefon‘ ima preveč pomanjkljivosti, da bi ga lahko resno obravnavali kot komunikacijsko sredstvo.« — Notranji memorandum podjetja Western Union, o Bellu.

Bellovo podjetje je postalo eno največjih korporacij v zgodovini.

1873 — »Trebušna votlina, prsni koš in možgani bodo za vedno zaprti pred vmešavanjem modrega in človeškega kirurga.« — Sir John Eric Erichsen, kirurg kraljice Viktorije, o kirurgiji.

Kirurgi danes rutinsko operirajo na vseh treh področjih. Približno 500.000 operacij na dan.

1872 — »Teorija mikroorganizmov Louisa Pasteurja je smešna izmišljotina.« — Pierre Pachet, profesor fiziologije, o teoriji mikroorganizmov.

Teorija mikroorganizmov je v 20 letih postala temelj vse sodobne medicine.

1864 — »Nihče ne bo plačal dobrega denarja, da bi v eni uri prišel iz Berlina v Potsdam, če lahko tja brezplačno prijahaja s konjem v enem dnevu. « — Kralj Viljem I. Pruski, o železnici.

Železnica je v enem generaciji postala hrbtenica industrijskega gospodarstva.

1854 — »Maine in Teksas morda nimata nič pomembnega za sporočiti.« — Henry David Thoreau, o telegrafu.

Že 12 let kasneje je kabel povezal Ameriko z Evropo.

1839 — »Poskusiti ujeti minljive odseve v ogledalu ni le nemogoče podjetje … že sama želja po takšnem dejanju je bogokletna.« — Leipziger Stadtanzeiger, o fotografiji.

Človeštvo danes posname skoraj 2 bilijona fotografij na leto.

1835 — »Ljudje bi lahko enako dobro načrtovali potovanje na Luno, kot da bi poskušali uporabiti parno plovbo proti nevihtnemu severnemu Atlantiku. « — Dr. Dionysius Lardner, o parnikih.

Parni ladja je prečkala Atlantik leta 1838. Tri leta kasneje.

1830 — »Vožnja po železnici z visoko hitrostjo ni mogoča, ker bi potniki, ki ne bi mogli dihati, umrli zaradi zadušitve.« — Dr. Dionysius Lardner, o železnici.

V 20 letih so železniške proge prečkale cele države.

370 pr. n. št. — »[…] to bo v dušah učencev povzročilo pozabljivost, ker ne bodo uporabljali svojega spomina; zanašali se bodo na zunanje pisane znake in se sami ne bodo spominjali« — Sokrat, o pisanju.

Zveni smešno. Še posebej zato, ker je bil Sokrat najverjetneje eden najpametnejših mož svojega časa. Kako si je sploh lahko zamislil, da je pisanje tako slabo? Pisanje je postalo temelj vsake civilizacije, ki je sledila. Vemo, da je to rekel … samo zato, ker je nekdo to zapisal.

“Umetna inteligenca bo propadla” …. torej, spet smo tu.

2023 — »Toliko denarja in pozornosti, usmerjene v tako nepomembno stvar … nekaj tako trivialnega v primerjavi s človeškim umom.« — Noam Chomsky, The New York Times, o ChatGPT.

2023 – »ChatGPT je zamegljena slika spleta v formatu JPEG.« – Ted Chiang, The New Yorker, o ChatGPT.

2024 – »Kateri problem v vrednosti bilijona dolarjev bo umetna inteligenca rešila? Tehnologija umetne inteligence je izjemno draga, in da bi upravičila te stroške, mora reševati zapletene probleme, za kar pa ni zasnovana.« – Jim Covello, vodja globalnih raziskav delniških trgov, Goldman Sachs.

2024 — Povečanje produktivnosti zaradi umetne inteligence bo „verjetno minimalno.“ — Daron Acemoglu, ekonomist z MIT.

2024 — „Generativna umetna inteligenca: preveč stroškov, premalo koristi?“ — Goldman Sachs, naslov poročila.


Torej, ja.

Umetna inteligenca ima halucinacije.

Pozablja vire.

Izmišlja si sodne primere.

Ljudem dodaja šest prstov.

Ustvarja videoposnetke, v katerih fizika ne drži.

V eni minuti piše kot genij, v naslednji pa kot otrok.


In vendar.

Ljudje jo še vedno uporabljajo za pisanje kode, razlago pogodb, oblikovanje slik, urejanje videoposnetkov, povzemanje sestankov, odgovarjanje strankam, poučevanje otrok, prevajanje priročnikov, sestavljanje oglasov, razvoj aplikacij in nadomeščanje prve prazne strani v skoraj vsakem ustvarjalnem procesu.

Umetna inteligenca je še vedno grozna.

Tako je bil tudi prvi telefonski klic.

Tako je bilo tudi z ikono nalaganja.

Tako je bil tudi zamrznjen računalnik.

Tako je bila tudi grda prva spletna stran.

Tako je bil tudi zamegljen prvi mobilni telefon s kamero.

Zgodnja različica prihodnosti je ponavadi sramotna.

Potem pa postane sedanjost.

Zgodovina se ne ponavlja. Tisti, ki stavijo proti njej, pa se.

VIRI:

2008I’ve been frankly confused by this fascination that everybody has with Netflix.” — Jim Keyes, CEO of Blockbuster, on streaming.

2008It’s complete gibberish. It’s insane. When is this idiocy going to stop?” — Larry Ellison, CEO of Oracle, on cloud computing.

2007 There’s no chance that the iPhone is going to get any significant market share. No chance.” — Steve Ballmer, CEO of Microsoft, on the iPhone.

2001Linux is a cancer.” — Steve Ballmer, CEO of Microsoft, on open-source software.

1998 — “By 2005 or so, it will become clear that the Internet’s impact on the economy has been no greater than the fax machine’s.” — Paul Krugman, Nobel Prize economist, on the internet.

1995 — “The Internet will soon go spectacularly supernova and in 1996 catastrophically collapse.” — Robert Metcalfe, inventor of Ethernet, on the internet.

1995 — “How come my local mall does more business in an afternoon than the entire Internet handles in a month?” — Clifford Stoll, Newsweek, on e-commerce.

1982 — “The VCR is to the American film producer as the Boston strangler is to the woman home alone.” — Jack Valenti, head of the MPAA, on home video.

1981 — “640K ought to be enough for anybody.” — attributed to Bill Gates, on computer memory.

1977 — “There is no reason for any individual to have a computer in his home.” — Ken Olsen, founder of Digital Equipment Corporation, on the personal computer.

1962 — “Guitar groups are on the way out, Mr. Epstein.” — Dick Rowe, Decca Records, on the Beatles.

1959 — The Xerox copier “has no future in the office-copying market.” — Arthur D. Little, report for IBM, on photocopying.

1955 — “It will be gone by June.” — Variety, on rock ‘n’ roll.

1948 — “Television won’t last. It’s a flash in the pan.” — Mary Somerville, BBC broadcasting pioneer, on television.

1946 — “People will soon get tired of staring at a plywood box every night.” — Darryl Zanuck, head of 20th Century Fox, on television.

1943 — “I think there is a world market for maybe five computers.” — Thomas Watson, chairman of IBM, on computers.

1941 — Penicillin “does not appear to have been considered as possibly useful from any other point of view.” — The British Medical Journal, on antibiotics.

1933 — “Anyone who expects a source of power from the transformation of these atoms is talking moonshine.” — Ernest Rutherford, Nobel laureate, on nuclear power.

1925 — “Who the hell wants to hear actors talk?” — Harry Warner, Warner Bros., on talking pictures.

1921 — “The wireless music box has no imaginable commercial value. Who would pay for a message sent to nobody in particular?” — associates of David Sarnoff, on radio.

1920 — Robert Goddard “only seems to lack the knowledge ladled out daily in high schools.” — The New York Times, on rockets.

1916 — “The idea that cavalry will be replaced by these iron coaches is absurd. It is little short of treasonous.” — an aide to Field Marshal Haig, on tanks.

1911 — “Airplanes are interesting toys but of no military value.” — Marshal Ferdinand Foch, on military aircraft.

1903 — A flying machine might take “from one million to ten million years” to develop. — The New York Times, on the airplane.

1903 — “The horse is here to stay, but the automobile is only a novelty — a fad.” — President of the Michigan Savings Bank, on the automobile.

1901 — “My imagination refuses to see any sort of submarine doing anything but suffocating its crew and floundering at sea.” — H. G. Wells, on the submarine.

1899 — “Everything that can be invented has been invented.” — attributed to the U.S. Patent Office, on invention itself.

1898 — “Vaccination a delusion; its penal enforcement a crime.” — Alfred Russel Wallace, on vaccines.

1897 — “Radio has no future.” — Lord Kelvin, President of the Royal Society, on radio.

1896 — “X-rays will prove to be a hoax.” — Lord Kelvin, on X-rays.

1895 — “Heavier-than-air flying machines are impossible.” — Lord Kelvin, on flight.

1886 — “Just as certain as death, Westinghouse will kill a customer within six months.” — Thomas Edison, on alternating current.

1880s — “The phonograph is not of any commercial value.” — Thomas Edison, on recorded music.

1880 — Edison’s electric light is “a conspicuous failure.” — Henry Morton, President of the Stevens Institute of Technology, on the light bulb.

1878 — “The Americans have need of the telephone, but we do not. We have plenty of messenger boys.” — Sir William Preece, British Post Office, on the telephone.

1878 — “When the Paris Exhibition closes, electric light will close with it and no more will be heard of it.” — Sir Erasmus Wilson, Oxford, on electric light.

1876 — “This ‘telephone’ has too many shortcomings to be seriously considered as a means of communication.” — Western Union internal memo, on Bell.

1873 — “The abdomen, the chest, and the brain will forever be shut from the intrusion of the wise and humane surgeon.” — Sir John Eric Erichsen, surgeon to Queen Victoria, on surgery.

1872 — “Louis Pasteur’s theory of germs is ridiculous fiction.” — Pierre Pachet, Professor of Physiology, on germ theory .

1864 — “No one will pay good money to get from Berlin to Potsdam in one hour when he can ride his horse there in one day for free.” — King William I of Prussia, on railways.

1854 — “Maine and Texas, it may be, have nothing important to communicate.” — Henry David Thoreau, on the telegraph.

1839 — “To try to capture fleeting mirror images is not just an impossible undertaking… the very wish to do such a thing is blasphemous.” — Leipziger Stadtanzeiger, on photography.

1835 — “Men might as well project a voyage to the Moon as attempt to employ steam navigation against the stormy North Atlantic.” — Dr. Dionysius Lardner, on steamships.

1830 — “Rail travel at high speed is not possible because passengers, unable to breathe, would die of asphyxia.” — Dr. Dionysius Lardner, on railways.

370 BCE — “[…] it will create forgetfulness in the learners’ souls, because they will not use their memories; they will trust to the external written characters and not remember of themselves” — Socrates, on writing.

2023 — “So much money and attention concentrated on so little a thing… something so trivial when contrasted with the human mind.” — Noam Chomsky, The New York Times, on ChatGPT.

2023 — “ChatGPT Is a Blurry JPEG of the Web.” — Ted Chiang, The New Yorker, on ChatGPT.

2024 — “What trillion-dollar problem will AI solve? AI technology is exceptionally expensive, and to justify those costs, it must solve complex problems, which it isn’t designed to do.” — Jim Covello, Head of Global Equity Research, Goldman Sachs.

2024 — The productivity gains from AI are “likely to be minimal.” — Daron Acemoglu, MIT economist.

2024 — “Generative AI: too much spend, too little benefit?” — Goldman Sachs, report title.