Feb 23, 2026 | SEO
vir: https://www.youtube.com/watch?v=IM3UAX3MhnI
-
Googlov Search Relations tim na podcastu “Search Off the Record” ne poda enoznačnega odgovora, temveč ponavlja, da je odgovor “odvisno”.
-
Lastna spletna stran prinaša prednosti, kot so suverenost nad podatki, nadzor monetizacije, možnost gostovanja orodij in manj odvisnosti od moderiranja platform.
-
Hkrati navajajo primere podjetij in iger, ki so zgradili milijonske (tudi “bilijonske”) posle zgolj prek družbenih omrežij ali aplikacij, praktično brez klasične spletne strani.
-
Za mnoge manjše ali lokalne akterje so lahko dovolj družbena omrežja, skupine (npr. WhatsApp) ali app store prisotnost, če je tam njihova ciljna publika.
-
Če želiš doseči čim širšo javnost in ponujati informacije ali storitve čim več uporabnikom, je spletna stran “verjetno še vedno prava pot” – kot osebno mnenje, ne uradno priporočilo.
DEJSTVA
-
Tema je razprava Googlovega Search Relations tima (Gary Illyes, Martin Splitt) o tem, ali podjetja leta 2026 še potrebujejo lastno spletno stran.
-
Prednosti spletnih strani: nadzor nad podatki in monetizacijo, možnost lastnih storitev (kalkulatorji, orodja), manj odvisnosti od pravil moderiranja tretjih platform.
-
V študiji v Indoneziji (2015–2016) so podjetja delovala izključno prek družbenih omrežij, dosegala “izjemno prodajo, uporabniške poti in retencijo” brez spletnih strani.
-
Illyes navaja primere mobilnih iger, ki so postale večmilijonski, celo “bilijonski” posli z zgolj osnovnimi legal stranmi, brez prave spletne prisotnosti.
-
Gostitelja ne trdita, da je spletna stran nujna za vsako podjetje; splet vidita kot eno od kanalov v razdrobljeni krajini odkrivanja (AI chatbot-i, social, skupnosti, search).
5 zanimivih navedkov (v izvirniku)
-
“They didn’t give a one-size-fits-all answer.”
-
“He described their results as having ‘incredible sales, incredible user journeys and retention.’”
-
“I could set up a website but I never even considered because why? To do what?”
-
“I’d rather have a nicely curated social media presence that exudes trustworthiness than a website that is not well done.”
-
“If you want to make information or services available to as many people as possible, a website is probably still the way to go in 2026.”
Feb 23, 2026 | SEO
vir: https://x.com/glenngabe/status/2024111679966003542
-
Glenn Gabe povzema prispevek Lily Ray, ki analizira povezavo med padci v Google iskanju in padci citatov v AI iskalnikih (ChatGPT, Perplexity ipd.).
-
V študiji 11 spletnih mest je vsak analizirani podimenik po januarsko–februarski volatilnosti izgubil tako organski Google promet kot število citatov v AI iskanju, povprečno za približno −22,5%.
-
Ključna teza: ker AI iskalniki intenzivno črpajo in citirajo rezultate iz Googla, udarec v Google vidnosti neposredno zmanjša prisotnost v AI odgovorih.
-
Avtorja opozarjata, naj se ne uporablja tveganih AEO/GEO taktik (npr. skrite prompt injekcije, cloaking, samopromocijski seznami), ker lahko kratkoročna korist v AI iskanju prinese dolgoročne sankcije v Google/Bing.
-
Priporočilo za ekipe in stranke: optimizacija za AI iskanje naj nikoli ne poteka na račun klasične SEO skladnosti z iskalniškimi smernicami.
DEJSTVA
-
Lily Ray je analizirala 11 spletnih mest, ki so močno padla med pozno januarsko in zgodnjo februarsko volatilnostjo v Googlu.
-
Vseh 11 od 11 podimenikov je zabeležilo padec tako Google organskega prometa kot skupnih AI citatov.
-
Povprečni padec AI citatov v študiji je znašal približno −22,5%.
-
Navedene so konkretne tvegane taktike: skrite prompt injekcije, cloaking in samopromocijski listikli kot primeri AEO/GEO praks z možnimi negativnimi SEO posledicami.
-
Osrednje opozorilo: kazen v Googlu pomeni tudi padec v AI iskanju, ker AI sistemi reciklirajo in citirajo Googlove rezultate.
Feb 22, 2026 | Varnost
vir: https://blog.dmcc.io/journal/2026-bluetooth-privacy-bluehood/
-
Avtor predstavi orodje Bluehood, ki na osnovi pasivnega Bluetooth skeniranja razkrije presenetljivo veliko informacij o ljudeh v okolici.
-
Poudari, da Bluetooth naprave (telefoni, ure, vozila, medicinske naprave) stalno oddajajo metapodatke, tudi ko uporabnik tega ne želi ali ne more izklopiti.
-
Opiše napetost med zasebnostnimi orodji (Briar, BitChat), ki temeljijo na Bluetoothu, in dejstvom, da s tem povečujejo izpostavljenost.
-
Razloži, da iz vzorcev prisotnosti naprav lahko sklepamo na urnike, navade, obiske, potencialno celo na osumljence pri incidentih.
-
Bluehood je predstavljen kot izobraževalno orodje za razumevanje kompromisov med udobjem Bluetootha in zasebnostjo, ne kot napadalno orodje.
DEJSTVA
-
Bluehood je odprtokodni Python Bluetooth skener, ki pasivno zaznava in analizira bližnje naprave, z vizualizacijo vzorcev prisotnosti prek spletnega vmesnika.
-
Ranljivost WhisperPair (CVE-2025-36911) je pokazala, da je mogoče prevzeti stotine milijonov Bluetooth avdio naprav ter prisluškovati in slediti lokaciji.
-
Številne naprave (slušni aparati, srčni vsadki, vozila, pametne ure, ovratnice za živali) oddajajo Bluetooth signale, ki jih uporabnik pogosto ne more onemogočiti.
-
Iz dolgoročnih Bluetooth logov je mogoče razbrati urnike gospodinjstev, navade dostave, obiskovalce in potencialne kriminalne vzorce.
-
Bluehood filtrira randomizirane MAC naslove, podpira Docker, SQLite in ntfy.sh obvestila ter se osredotoča na ozaveščanje o tveganjih, ne na eksploatacijo.
Feb 22, 2026 | LLM (AI)
vir: https://www.anthropic.com/news/claude-sonnet-4-6
-
Sonnet 4.6 je nova privzeta različica modela Claude Sonnet z bistveno boljšim kodiranjem, računalniško uporabo, dolgoročnim razmišljanjem in 1M tokenskim kontekstom (beta), pri enaki ceni kot Sonnet 4.5.
-
Po internih in zunanjih evalvacijah Sonnet 4.6 v številnih nalogah dosega ali presega zmogljivost modela Opus 4.5/4.6, zlasti pri pisarniških opravilih, računalniški uporabi in kompleksnem kodiranju.
-
V benchmarkih, kot so OSWorld, Vending‑Bench Arena in OfficeQA, model kaže velike skoke v računalniški uporabi, dolgoročnem načrtovanju in razumevanju dokumentov, ob boljših varnostnih lastnostih in odpornosti na prompt injection.
-
Zmogljivosti za razvijalce vključujejo podporo za adaptive/extended thinking, avtomatsko kompakcijo konteksta ter razširjeno orodjarno (web search/fetch, code execution, memory, programmatic tool calling, tool search) na API‑ju in Developer Platform.
-
Sonnet 4.6 je na voljo v vseh Claude paketih (vključno z brezplačnim), v Claude Cowork/Code, na glavnih cloud platformah in integracijah (npr. Excel z MCP konektorji), pri čemer Opus 4.6 ostaja izbira za najzahtevnejše naloge z najglobljo stopnjo razmišljanja.
DEJSTVA
-
Datum izdaje: 17. februar 2026; Sonnet 4.6 postane privzeti model za Free in Pro uporabnike na claude.ai in Claude Cowork, pri cenah od 3/15 USD na milijon žetonov (vhod/izhod).
-
Kontekstno okno: 1M žetonov (beta), namenjeno celotnim kodnim bazam, dolgim pogodbam ali več deset raziskovalnim člankom v eni zahtevi z učinkovitim razmišljanjem čez celoten obseg.
-
Računalniška uporaba: opazen napredek na OSWorld/OSWorld‑Verified; zgodnji uporabniki poročajo o skoraj človeški ravni pri delu s kompleksnimi preglednicami in več koraki v spletnih obrazcih.
-
Varnost: obsežne varnostne evalvacije kažejo, da je Sonnet 4.6 enako ali bolj varen od nedavnih Claude modelov, z “toplim, poštenim in prosocialnim” karakterjem ter izboljšano odpornostjo na prompt injection.
-
Sprejetje pri strankah: partnerji kot Databricks, Replit, GitHub, Box, Pace, Rakuten in drugi poročajo o boljšem razmerju zmogljivost/cena, večji natančnosti v svojih domenah in manjšem številu potrebnih iteracij do produkcijske kakovosti.
Feb 22, 2026 | NC
vir: https://science.nasa.gov/climate-change/evidence/
-
Trenutno segrevanje Zemlje je izjemno hitro in brez primere vsaj v zadnjih 10.000 letih, glavni vzrok pa so človekove emisije toplogrednih plinov po industrijski revoluciji.
-
Naravni podatki (ledena jedra, drevesni letnice, oceanski sedimenti, korale) in sodobne meritve (sateliti, in-situ instrumenti) soglasno kažejo na hitro globalno segrevanje.
-
Povprečna temperatura površja se je od poznega 19. stoletja zvišala za približno 1 °C (2 °F), večina tega segrevanja pa se je zgodila v zadnjih 40 letih.
-
Oceani so absorbirali okoli 90% dodatne energije, ledene plošče in ledeniki se pospešeno talijo, morska gladina se dviga, arktični morski led upada, ekstremni vremenski dogodki in zakisanost oceanov pa naraščajo.
-
IPCC potrjuje, da je vpliv človeka na podnebje prešel od hipoteze do uveljavljenega znanstvenega dejstva; povečanje CO₂ iz človekovih dejavnosti je približno 250‑krat hitrejše kot po zadnji ledeni dobi.
DEJSTVA
-
Zemljino podnebje se je v preteklosti sicer spreminjalo zaradi orbitalnih ciklov, a sedanji trend segrevanja je po hitrosti in vzroku (človek) kvalitativno drugačen od naravnih nihanj v zadnjih tisočletjih.
-
Globalna povprečna temperatura površja se je od poznega 19. stoletja dvignila za okoli 1 °C, pri čemer so najtoplejša leta zabeležena v zadnjih desetletjih, vključno z rekordnima letoma 2016 in 2020.
-
Grenlandska in antarktična ledena pokrova vsako leto izgubita stotine milijard ton ledu, ledniki po svetu (Alpe, Himalaja, Andi, Aljaska, Afrika) pa se splošno krčijo.
-
Globalna gladina morja se je v zadnjem stoletju dvignila za približno 20 cm, pri čemer se je stopnja dviga v zadnjih desetletjih skoraj podvojila in se še nekoliko pospešuje.
-
Zakisanost površinskih oceanov se je od začetka industrijske dobe povečala za približno 30%, ker oceani vsako leto absorbirajo 20–30% antropogenih emisij CO₂, kar ogroža morske ekosisteme (npr. koralne grebene).
