vir: https://seekingalpha.com/article/4874066-citrini-researchs-2028-global-intelligence-crisis-how-worried-should-we-be

  • Članek povzema Citrini Research “2028 Global Intelligence Crisis” kot hipotetični, nizko-verjetnostni, a možen scenarij, ki je sprožil korekcijo predvsem v programski in finančni sferi.​

  • Scenarij predvideva 10,2% brezposelnost, padec S&P 500 z (projekcijskega) vrha 8.000 in dvomesten padec cen nepremičnin v tehnoloških središčih zaradi Agent AI, ki nadomesti dobro plačane bele ovratnike.​

DEJSTVA

  • Citrini poročilo je eksplicitno označeno kot “thought experiment”, ne kot osnovni scenarij.​

  • Hipotetični scenarij vključuje 10,2% brezposelnost v ZDA, močan padec S&P 500 in približno 11‑odstotni padec cen stanovanj v San Franciscu.​

  • Okoli 70% ameriškega BDP temelji na potrošnji gospodinjstev, kar v scenariju okrepi spiralo nižje potrošnje ob izgubi delovnih mest.​

  • Anthropicov Claude Code je sprožil približno 13‑odstotni padec delnice IBM zaradi grožnje COBOL svetovalnemu in mainframe poslu.​

1. Kaj je Citrini “2028 Global Intelligence Crisis”

  • Poročilo z dne 22. februarja 2026 opisuje leto 2028 kot post‑AI svet, v katerem je AI primarni motor ekonomske nestabilnosti.​

  • V fikcijskem “retrospektivnem” okvirju se 2026 spominjajo kot preveč optimističnega časa, ko bi morali biti vlagatelji dejansko medvedje razpoloženi do AI zaradi kasnejših negativnih učinkov na podjetja in trg dela.

Ključne premise scenarija:

  • Agentični AI masovno nadomešča bele ovratnike, ker je optimizacija poceni in zelo hitra v primerjavi z industrijsko revolucijo, ki je fizično delo nadomeščala desetletja.​

  • Podjetja sprva uživajo v rasti dobičkov zaradi prihrankov pri delu, nato pa jim zaradi upada potrošnje in prihodkov še agresivneje “uidejo” v AI, s čimer še dodatno udarijo po zaposlenosti.​

2. Makro slika scenarija: številke

Parametri scenarija

  • Brezposelnost v ZDA naraste na 10,2%.​

  • S&P 500 (prek SPY) pade z (projekcijskega) oktoberskega vrha 2026 pri 8.000 točkah na bistveno nižje ravni.​

  • Cene nepremičnin v dragih tehnoloških središčih (npr. San Francisco) padejo za okoli 11% zaradi izgube visokoplačanih služb.​

  • Ker približno 70% BDP ZDA predstavlja potrošnja gospodinjstev, to sproži močno povratno zanko nižje potrošnje in nižjih prihodkov podjetij.​

Argumenti proti ekstremnemu scenariju

  • Zgodovina tehnoloških revolucij nakazuje, da tehnologija običajno ustvari več delovnih mest, kot jih uniči, čeprav s časovnim zamikom.​

  • AI brez konteksta in človeškega nadzora ostaja omejen; kombinacija človek + AI pogosto prekaša “goli AI”, kar zmanjšuje verjetnost popolne izrinitve ljudi z dela.​

  • Vlade lahko obdavčijo AI in prihodke podjetij, ki ga uporabljajo, ter sredstva usmerijo v ublažitev brezposelnosti (ciljne podpore, zaščita sektorjev, potencialno tudi UTD).​

Avtor zato scenarij obravnava kot “worth thinking about”, ne pa kot osnovno investicijsko napoved.​

3. AI že vpliva na delovna mesta in delnice

Trg dela

  • Avtor poudari, da AI že zdaj povzroča izgubo delovnih mest in da je vprašanje le obsega in hitrosti.​

  • Sklicuje se na poročilo iz 2025, ki govori o možnosti, da AI v desetletju nadomesti približno 100 milijonov delovnih mest v ZDA (okoli 10 milijonov letno v povprečju).​

  • 2025 je bil najslabše leto za odpuščanja po 2009, kar je dodatno obremenilo mlade diplomante in nove iskalce zaposlitve.​

Trg delnic

  • Anthropic je 23. februarja 2026 predstavil Claude Code za avtomatizirano analizo COBOL sistemov, kar je delnico IBM potisnilo približno 13% nižje, saj ogroža njihov COBOL konzultantski in mainframe vzdrževalni posel.

  • Anthropic je hkrati predstavil Claude Code Security, ki išče varnostne ranljivosti v kodi in predlaga popravke, kar je močno pritisnilo tudi na kibernetskovarnostni sektor.

  • Avtor označi programski sektor kot “ground zero” AI motnje; indeksi programske opreme so se vrnili na nivoje iz prejšnje velike razprodaje (po “Liberation Day” carinah) in se gibljejo okoli tehnično močne podpore (možen “double bottom”).​

4. Avtorjev pogled: tveganja, priložnosti in pozicioniranje

Ocena AI tveganj

  • Avtor meni, da je AI‑motnja realna in vsakodnevno vidna v posameznih delnicah in sektorjih.​

  • Skrbi ga možnost nepredvidenih negativnih posledic, a hkrati verjame, da bodo obstoječi regulatorni okvirji in dodatne varovalke omejile ekstremne izide.​

  • Pričakuje nastanek novih industrij iz “cenejše in obilnejše inteligence”, kar naj bi vsaj delno kompenziralo izgubo delovnih mest.​

AI disruption je po avtorjevem mnenju dejstvo, ki bo še naprej povzročalo volatilnost in premetavanje vrednotenj med sektorji.