SEO/GEO audit – GEO revizija preverja, kako pogosto spletno mesto omenjajo ChatGPT, Gemini, Perplexity, Claude in Google AI Pregledi

May 19, 2026 | PPC

2026-05-19_13h30_52

BISTVO

  • Avtor opozori, da “naivni” AI auditi pogosto delujejo prepričljivo, vendar so lahko zgrajeni na napačnih predpostavkah, ker model ni dejansko prebral analizirane strani.

  • V prikazanem primeru je model sklepal iz iskalnih snippetov, predlagal ključno besedo brez potrjenega volumna iskanj in ni imel zanesljive slike dejanskih SERP rezultatov.

  • Za GEO/AEO je poanta še bolj občutljiva, ker področje še nima stabilnih, široko potrjenih pravil, zato AI pogosto reproducira špekulacije ali nekakovostne sekundarne vire.

  • Rešitev je okvir CaML: Context/Data, Methodology, Human in the Loop, s katerim AI dobi vse, kar potrebuje za uporabno in preverljivo priporočilo.

  • SEO strokovnjak po tej logiki ostaja ključen pri strategiji, validaciji izhodov, meritvah rezultatov in stalnem prilagajanju agentov spremembam v iskanju in AI sistemih.

DEJSTVA

  • V opisanem primeru je Claude pripravil približno 1.600-besedni audit, ki je bil po avtorju predolg in delno zgrajen na inferenci namesto na dejanski vsebini URL-ja.

  • Avtor navaja, da so AI klepetalniki v njihovih testih uspeli pridobiti le približno 30–40% posredovanih URL-jev zaradi tehničnih omejitev pri pridobivanju vsebine.

  • Kot boljši pristop predstavi internega agenta, ki za isti primer pripravi približno 350 besed kratkih, usmerjenih in izvedljivih priporočil.

  • Agencija v članku navaja, da gradi “agent-first” organizacijo z več kot 60 AI agenti za glavne SEO/GEO naloge.

CITATI

  • “AI can scale SEO and GEO audits, but only if your system has the right data, methodology, and human oversight.”

  • “I call them ‘naive audits.’”

  • “Claude couldn’t actually read the article.”

  • “AI is a great execution tool, but please don’t use it to learn how to optimize for AI engines.”

  • “You need a human in the loop (HITL) to validate every agent decision.”

Google UCP

May 19, 2026 | Ecommerce

Google UCP kot praktični vzorec za agent-ready splet: članek pokaže, da prihodnost ni več le v citiranju vsebine, ampak v tem, da AI agent na strani zna varno in zanesljivo izvesti dejanje.

2026-05-19_13h25_19

BISTVO

  • Googleov Universal Commerce Protocol (UCP) članek predstavi kot prvi produkcijski primer arhitekture, ki AI agentom omogoča, da spletno mesto ne le razumejo, ampak na njem tudi izvedejo nalogo.

  • Jedro argumenta je, da agent-ready splet ne temelji več na parsiranju HTML strani in klikov po uporabniškem vmesniku, ampak na jasno objavljenih sposobnostih, strukturiranih akcijah in predvidljivih rezultatih.

  • UCP je bil uveden za Google Merchant Center in trgovce, vendar avtor poudarja, da je pomembnejša arhitektura pod njim, ker jo lahko posnemajo tudi nekomercialna spletna mesta.

  • Članek izpostavi pet splošnih načel: capability manifest, strukturirane akcije, strojno berljivo stanje, trajne seje in eksplicitno politiko za agente.

  • Osrednja poslovna poanta je razlika med vidnostjo in transakcijo: citat v AI odgovoru prinese prisotnost, izvedljiva akcija pa prinese konverzijo oziroma prihodek.

DEJSTVA

  • UCP je Google predstavil januarja 2026 na dogodku National Retail Federation skupaj s partnerji Shopify, Etsy, Wayfair, Target in Walmart.

  • Protokol ima štiri ključne gradnike: discovery endpoint /.well-known/ucp, tri REST korake za checkout, podporo za REST/MCP/A2A in odprto specifikacijo na ucp.dev.

  • Checkout je po UCP reduciran na tri klice: ustvarjanje seje, posodobitev seje in zaključek seje.

  • Članek navaja Baymard Institute, po katerem znaša agregirana stopnja opuščenih košaric pri ljudeh 70,22% v 50 študijah; avtor ocenjuje, da je pri straneh brez interaction layer stopnja opustitve za agente praktično blizu 100%.

CITATI

  • Avtor zapiše, da je UCP “the first production blueprint for what every website (ecommerce or not) will eventually need to expose to AI agents”.

  • V članku je poudarjeno, da je /.well-known/ucp “the handshake between an AI agent and a merchant’s backend”.

  • Eden ključnih stavkov članka pravi: “The checkout state lives in session responses, not in rendered HTML.”

  • Avtor zelo jasno povzame arhitekturni premik z izjavo: “Agents think in transactions.”

  • “Citation gets you into the AI’s answer. Discoverable actions get you into the AI’s revenue.”

Halucinacija … vse je v redu, tako kot je

May 15, 2026 | Ecommerce

vir: https://retailmediabreakfastclub.com/the-hallucination-is-that-everything-is-just-fine-as-it-is/

  • AI ne ogroža retail media predvsem prek transakcij, ampak tako, da premika fazo odkrivanja in odločanja iz trgovčevih strani v AI asistente.

  • Retail media služi z oglasi na homepage, category in search straneh, ne pa neposredno iz samega checkouta.

  • Po podatkih Critea je v začetku 2026 več kot 70% AI napotenih uporabnikov pristalo neposredno na produktnih straneh, kar zmanjšuje ključni onsite oglasni inventar.

  • Avtorica zato trdi, da višja angažiranost in konverzije iz AI prometa še ne pomenijo, da je model retail media varen.

  • Glavna teza članka je, da je prava “halucinacija” prepričanje, da se obstoječi retail media model ne bo moral bistveno spremeniti.

Bistvo članka

  • Avtorica Kiri Masters polemizira z Andrewom Lipsmanom, ki agentic commerce označuje kot pretirano napihnjeno zgodbo, ter prizna, da so bili nekateri viralni podatki o AI prometu in vplivu ChatGPT res slabo interpretirani.

  • Vendar njen glavni protiargument ni o deležu transakcij v prihodnosti, ampak o tem, kje se nakupna odločitev oblikuje že danes.

  • Po njenem retail media ne monetizira same transakcije, temveč oglasne prikaze na straneh, ki jih uporabnik obišče med raziskovanjem in odločanjem.

Premik uporabniške poti

  • Članek izpostavlja podatek iz Criteovega poročila, da je v začetku 2026 več kot 70% uporabnikov, ki pridejo z LLM-jev, pristalo neposredno na produktnih straneh, medtem ko je bilo sredi 2025 takih okoli 50%.

  • To pomeni, da uporabniki preskočijo domače strani, kategorije in druge ključne površine, kjer se običajno prodaja premium onsite oglasni inventar.

  • Adobejevi podatki, ki kažejo daljši čas na strani, več ogledov strani in višje konverzije pri AI prometu, po avtorici zato ne pomenijo nujno dobrih novic za retail media, ker je pomembno, katere strani uporabnik obišče.

Zakaj je AI drugačen

  • Avtorica zavrača ugovor, da je “upstream influence” obstajal vedno, saj meni, da AI ni le še en kanal za vpliv, temveč orodje, ki že pred klikom zoži izbor na konkreten SKU, trgovca, ceno in zalogo.

  • Po tej logiki AI ne širi lijaka, ampak ga stiska, ker se awareness, consideration in decision združijo v en sam pogovor.

  • Zato lahko transakcija še vedno poteka na retailer.com, medtem ko se vrednost onsite oglasnih površin zmanjšuje.

Generacija Z je navajena gledati oglase …

May 7, 2026 | Ecommerce

vir: https://www.jackgabe.com/post/ads-in-chatgpt-i-barely-noticed-them-a-gen-z-perspective

  • Bistvo: Članek trdi, da trenutni oglasi v ChatGPT za uporabnike generacije Z niso posebej moteči, predvsem zato, ker so postavljeni na dno odgovora in jih veliko ljudi komaj opazi.

Glavna teza

  • Avtor opisuje osebni pogled generacije Z na oglase v ChatGPT po začetku testiranja oglasov za prijavljene uporabnike paketov Free in Go februarja 2026.

  • Njegov osrednji argument je, da sama prisotnost oglasov ni največji problem; pomembnejše je, ali ostanejo ločeni od odgovora in ali so dejansko relevantni.

Kaj je preizkusil

  • Avtor je izvedel preprost test z dvema pozivoma: o najboljših čevljih za aktivnega študenta in o najboljših AI-certifikacijskih tečajih.

  • Pri prvem je dobil oglas za Urban Outfitters, pri drugem pa oglas za Coursero, pri čemer oba ocenjuje kot razmeroma dobro ciljana glede na vsebino vprašanja.

  • Kljub temu ugotavlja, da do klika verjetno pride predvsem takrat, ko sam odgovor ChatGPT ni dovolj dober ali popoln.

Pogled generacije Z

  • Članek poudarja, da je generacija Z navajena oglasov na platformah, kot so Instagram, Snapchat in TikTok, vendar to še ne pomeni, da jih sprejema z navdušenjem.

  • Avtor in njegovi prijatelji naj bi oglase v ChatGPT večinoma ignorirali, razen če bi bili res uporabni v nakupnem kontekstu.

  • Njegova ocena je, da študenti oglase pogosto spregledajo, ker je primarni fokus še vedno na odgovoru AI.

Kaj AI boti zares počnejo na vašem spletnem mestu

May 7, 2026 | SEO

Članek pojasnjuje, da so AI-boti že postali pomemben del spletnega crawl prometa, vendar je resnično razumevanje njihovega vpliva mogoče predvsem iz strežniških dnevnikov, ne iz simulacijskih orodij.

BISTVO

  • Avtor Aymeric Bouillat v članku trdi, da večina SEO-ekip ve, da AI-boti obiskujejo njihove strani, ne razume pa dobro, kaj tam dejansko počnejo in kako to vpliva na vidnost vsebine.

  • Osrednja teza je, da izraz “AI-boti” ni enotna kategorija, ker imajo različni agenti različne namene, med drugim učenje modelov, indeksiranje za AI-iskanje, sprotno pridobivanje podatkov po uporabniški zahtevi in bolj “agentsko” vedenje, podobno človeku.

  • Članek poudarja, da robots.txt ni zanesljiv mehanizem nadzora, ker del botov pravila ignorira, del pa je lahko blokiran že na ravni požarnega zidu oziroma WAF, zato te aktivnosti v običajnih strežniških dnevnikih sploh niso vidne.

  • Avtor meni, da so strežniški dnevniki in crawl podatki bistveno bolj uporabni kot spremljanje pripravljenih promptov v ChatGPT, Perplexity ali Gemini, saj pokažejo konkretno, kateri bot je obiskal katero stran, kako pogosto in s kakšnim odzivom.

  • Praktično priporočilo članka je, da morajo lastniki spletnih mest najprej vzpostaviti merjenje dejanskega AI-crawl vedenja, šele nato pa sprejemati odločitve o blokiranju, optimizaciji in strategiji vidnosti v AI-iskanju.

DEJSTVA

  • Članek je bil objavljen 28. aprila 2026 na Oncrawl blogu v rubriki AI, avtor pa je Aymeric Bouillat.

  • Po navedbi članka podatki Cloudflare Radar za obdobje marec 2025–marec 2026 kažejo, da Googlebot predstavlja 48% globalnega bot prometa, GPTBot 12%, ClaudeBot 9,2% in Bingbot 9,2%.

  • Avtor navaja primer e-trgovine, kjer v robots.txt ni bilo nobenih AI-omejitev, vendar je WAF dnevno blokiral približno 5.000 zahtev botov ChatGPT-User in OAI-SearchBot, kar je bilo nevidno v običajnih strežniških dnevnikih.

  • V enem opisanem primeru je ChatGPT-User po navedbah članka več kot 400-krat na minuto zahteval neobstoječi URL 404, kar je avtor označil kot šum, ki porablja strežniške vire.

  • Avtor ocenjuje, da promet iz LLM-jev pri spletnih mestih, ki jih spremlja, trenutno običajno predstavlja med 0,1% in 1% celotnega prometa, mediana pa je približno 0,4%.

POMEN ZA LASTNIKE STRANI

  • Članek loči med trening boti, kot sta GPTBot in ClaudeBot, ter iskalnimi boti, kot so OAI-SearchBot, Claude-SearchBot in PerplexityBot, zato blokiranje posameznega bota ni zgolj tehnična, ampak tudi poslovna odločitev.

  • Posebej pomembna je razlika med GPTBot in OAI-SearchBot, saj prvi po opisu služi zbiranju vsebine za učenje modelov, blokada drugega pa lahko po navedbah članka vpliva na prisotnost strani v rezultatih ChatGPT Search.

  • Avtor opozarja tudi na “fetch” bote, kot so ChatGPT-User, Claude-User in Perplexity-User, ki pridobivajo vsebino v realnem času na zahtevo uporabnika in pri katerih se robots.txt pravila po navedbi OpenAI ne uporabljajo nujno vedno.

  • Nova kategorija so “agentic bots”, ki se po članku vedejo bolj kot uporabniki, saj klikajo, drsijo, oddajajo obrazce in se premikajo po vmesnikih, kar pomeni dodatne izzive pri zaznavi in nadzoru.

  • Besedilo zato ne zagovarja preprostega odgovora “blokiraj vse”, ampak analitičen pristop: najprej ugotoviti, kateri boti obiskujejo spletno mesto, s kakšnim namenom in kakšen učinek ima to na poslovne cilje.